Teta Bina

Artish Time

2012-01-26T06:00:00.000+01:00

ARTISH

KDAJ: 28.januar 2012 (od 09:00 do 19:00)

KJE: Zavod Sreda, Ajdovščina 4, Ljubljana (podhod Ajdovščina)

Pridite kaj naokrog.

Sanella

2012-01-05T21:34:00.000+01:00

Preprosta, hitra sladica.

Potrebujete:
- 1kg zrelih, kompaktnih hrušk (Viljamovka, Condo)
- 0,5l belega, suhega vina (Chardonnay, Beli pinot)
- vanilijev puding v prahu
- 4 žlice rjavega sladkorja
- 250 ml sladke smetane

Hruške olupimo, razpolovimo in izdolbemo. Kuhamo do srednje trdote (cca 10 min). Skuhane polovice postavimo v kozarce za belo vino. V vino, na katerem smo kuhali hruške, zakuhamo puding in sladkor. Maso polijemo po hruškah. Ohladimo in postrežemo s stepeno smetano.

In 2012...

2011-12-28T22:50:00.002+01:00

Marta

2011-12-26T11:36:00.000+01:00

Tale blondinka je dobila ime. Čestitam Anja. Za naslov mi piši na tetabina@gmail.com.

Pri babi Cveti

2011-12-25T11:12:00.000+01:00

Zunaj je padal leden dež. Pri babi Cveti pa je bilo praznično toplo.

I Need a Name

2011-12-11T12:40:00.002+01:00

Tale tetka bi potrebovala ime. Napiši ime pod komentarji in morda ti bo z žrebom usojena.

This auntie needs a name. Leave a name as a comment and maybe she will be yours.

Magia Russica

2011-12-09T15:13:00.001+01:00

Ime za novo kolekcijo babušk sem našla ob ponovnem ogledu dokumentarnega filma Magia Russica. Dokumentarec sem prvič videla na DokuBazaarju, leta 2009 in takrat dobila idejo, da pričnem s kolekcijo babušk.

19.4.1919

2011-11-05T09:31:00.000+01:00

Less Bed = Good

2011-10-14T06:53:00.000+02:00

"Today is going to be a...less bad day. I can feel it. Sometimes I wake up and know everything is going to be...less bad"
Ally McBeal

Summer(w)ish

2011-07-05T07:12:00.000+02:00

by Teta Bina

Dare 2 Wear

2011-06-23T14:31:00.001+02:00

Ravnokar sem iz nabiralnika potegnila kuverto, v kateri me je pričakal vintage nakit by Dare 2 Wear. Pred desetimi dnevi sem opravljala večerni nakup, ob glažku rujnega, preko Etsy-ja in tokrat naletela na super vintage trgovinico. Zaželela sem si zapestnico v koralno rdeči in si za pičlih 5$ izbrala tole plastično lepotico.

Kot da bi me poznala, je zraven priložila še vintage letak "FISH - EYE CONVERSION LENS".
Thank you Ms. Ginger Smith.
Ginger je do 6.julija na dopustu. Zato si do takrat oči lahko pasete samo na prodanih izdelkih.

Blue

2011-06-19T09:50:00.000+02:00

MODHRA: tako moj sin reče modri. S tistim pravim francoskim r-jem in me razvedri, tudi če se počutim "blue".

Teta Bina na pisti

2011-05-30T23:33:00.001+02:00

V petek, 27.5. sem imela čast predstaviti se na modni reviji. Veliko zahvalo dolgujem novemu MC Hiša Mladih v Ajdovščini. Še posebej pa Hani Karim, ki me je povabila k sodelovanju in se je tudi sama predstavila s svojo novo kolekcijo, ki je btw AMAZING!
Občutki, ki so me spremljali ob sami reviji so bili prav hecni. Vse od evforije pa do popuščanja adrenalina, kar je podobno opitosti. O vmesnih fazah panike in delovanju pod pritiskom ter mojemu resnemu izrazu na obrazu, ko je šlo "zares", pa ne morem razsodno pisati.

"Fitting": fotografije: Nika Perne

"Modna revija": fotografije: Evgen Šuligoj, Foto-forma.si

Spring Pastels

2011-04-12T00:20:00.000+02:00

She Sure Is...

2011-03-19T23:18:00.004+01:00

talented, special, beautiful.
Če bi si lahko izbrala naj ever Slovenko, bi bila to zagotovo Špela Kasal. Poznam jo še iz osnovne šole. Takrat kot predstavnico višjih razredov, ki jo je prav tako občudovala večina mojih sošolk. Kot, da bi že takrat slutile, da Špela pač ni "girl next door".
Danes živeča in delujoča v Parizu izraža izreden umetniški pristop k fotografiji in hkrati lomi pravila konceptualnega fotografiranja ter ponuja mehak pogled na transcedentalni svet v katerem živimo.

- Spela Kasal
- Big Foot Mama - Nisem več s tabo

Lost Time Is Never Found Again

2011-03-17T19:31:00.002+01:00

FOTOGRAFIJE: NIKA PERNE, SABINA ROBNIK

STILIRANJE: SABINA ROBNIK
NAKIT: TETA BINA
LIČENJE: INES KRNJAK
MODEL: MATEJA OSREDKAR
NASLOV: BENJAMIN FRANKLIN

Kiwiiiiiii

2011-02-27T10:29:00.000+01:00

Vsa nahodna in totalno nič romantično razpoložena sem se zjutraj pogostila s temle kivijem.

Teta Bina's Corner

2011-02-16T06:58:00.000+01:00

Heart Beats Love

2011-02-10T14:41:00.000+01:00

Na vsake toliko si ogledam film, ki me ne pusti ravnodušne. Na vsake toliko pomeni, da je potrebno film premišljeno izbrati, ker se zgodi le na vsake toliko (beri: gripa, hujši prehlad in podobni telesno ohromevajoči dejavniki), da si le vzamem čas, ležim in se prepustim avanturi. Pri izboru je dobrodošla ocena na Imdb-ju, kakšen synopsis (paziti je potrebno na spoilerje), dobre kritike, priporočilo prijatelja, ki ima podoben okus, pa je na samem vrhu. Še na višjem vrhu kategorizacije je naslov filma. Lahko me popolnoma odbije ali pa že sam toliko prepriča, da ne potrebujem drugih kriterijev pri izboru.
Predkratkim prebolela gripa mi je prinesla filmske večere in dopoldanske matineje. Ogledala sem si celih 10 filmov. Pravi pečat pa je pustil samo eden. Les Amours Imaginaires a.k.a Heartbeats me je popeljal v nepredvidljiv prikaz namišljene ljubezni. Vizualno dovršene slow motion scene se fantastično prepletajo z izborom glasbe, in ko sem v eni sceni zaslišala spremljavo Keep The Streets Empty For Me od Fever Ray je to uradno postal moj top soundtrack.
Priporočam.

Naj ti večno sonce sije

2011-02-08T07:53:00.000+01:00

"Vse misli izvirajo iz ljubezni ene
in kjer ponoči v spanju so zastale,
zbudé se, ko spet zarja noč prežene."

France Prešeren

Dragi France,

naj vama bo z Julijo lepo onkraj prostranstev, kjer naj vama sonce ves čas sveti, odzvanjajo naj recitirani soneti.
Slovenski narod hvaležen ti je, ker s svojo preminulostjo si podaril nam dela prost dan, ki tebi v čast je kulturno obarvan.
Če ona ljubila in cenila te ni, pokaži ji kako cela Kranjska danes klanja se ti.

My Babushka in a Sweet Company

2011-02-07T19:26:00.000+01:00

Čeprav sem zadnje čase kar malo razočarana nad Etsy-jem in sem celo premišljevala o ukinitvi trgovine, me razveseli pozitiven feedback, in si spet malo premislim. Vesela sem, da sem tako spoznala Vanesso iz Francije, ki mi je poslala link do te objave, kjer je razvidno, da se ima moje malo "detece" zelo lepo. Hkrati pa mi je odprla vrata do njenega krasnega bloga, od koder je tudi sposojena fotografija.

Vanessa merci beaucoup!

Januar je najdaljši.

2011-01-31T09:09:00.000+01:00

Kot, da greš en dan naprej in dva nazaj. Misliš, da je že četrtek in ugotoviš, da sta do njega še cela dva dneva. Si prepričan, da je to zadnji januarski teden in se nekako razvleče še na naslednjega.
Skrajša ga otroški smeh, dobra kava iz najnaj šalce, spoznavanje z Nežino embrejsko in kljukanje opravljenega v Nikin cvetlični blokec.

Good Day Today by David Lynch

2010-12-22T16:13:00.000+01:00

V soboto smo snemali video za najnovejši single Davida Lyncha Good Day Today. Tekmovanje je organizirano s strani Genero.tv. Vesela bom, če glasujete. To naredite tako, da kliknete pod video na ikono VOTE. Registracija ni potrebna, napišete samo vaš e-mail.
Ker smo prepozno zvedeli za samo tekmovanje, nam je preostalo malo časa za snemanje in postprodukcijo. Natančno smo imeli manj kot dva dneva za vse skupaj. Snemanje je bilo postavljeno na prelepo belo Koroško, kjer smo imeli zares dober in zabaven dan. Končni produkt ocenite sami. Mi smo kar zadovoljni glede na razpoložljiva sredstva, ki smo jih imeli in seveda upoštevajoč, da smo popolni amaterji.

http://genero.tv/watch-video/21106/ - klik za ogled (in glasovanje)

Frida, Lidija in Sabina

2010-12-07T19:38:00.000+01:00

This Item made it to the Front Page

2010-12-01T20:22:00.000+01:00

Če ste danes zjutraj kaj odprli Etsy stran, vas je v njihovem kolažku lahko pozdravila moja roka s prstančkom. Sem kar nekaj časa gledala preden sem dojela, da je to res moj prstan. Če dosežeš prvo stran, je to res posebna čast, saj izmed 1,770,417 izdelkov, v kategoriji nakit, izberejo ravno tvoj izdelek. Prstanček se je v pol ure objave tudi prodal.

Hvala Etsy ♥

tralala

2010-11-16T20:19:00.000+01:00

Konec septembra sem na Etsy-ju odprla vintage spletno trgovinico z mojimi več kot 20 let starimi kosi. Da, "vintage" si po Etsy-ju prisluži naziv samo predmet, ki je 20 years or older.
Nekaj iz tralala ponudbe

♥ !

2010-11-06T23:01:00.000+01:00

Tega gospoda in njegovega psa sem ujela danes iz avta, medtem ko smo stali na rdeči. Šele, ko sem dala fotke na računalnik, sem opazila "grafit" s srčkom in klicajem.

Naj se oglasi vilina

2010-11-01T20:06:00.000+01:00

Mala ročica mojega sinčka je izvlekla tvoje ime. Čestitam. Na tetabina@gmail.com mi pošlji naslov, kamor bom poslala uhančke.

DIY pepermintova brca

2010-10-17T23:21:00.000+02:00

Jaz je v bistvu ne rabim. Mogoče bi rabila brco, da se malo umirim in končno del večera, ko otrok zaspi, izkoristim za ogled kakšnega dobrega filma.
Punce nimate izgovorov. Tole sem naredila po pepermintovi objavi, med sušenjem las. Lase si sušim s kaloriferjem, tako da je bilo res hitro. Moje predznanje izdelovanja nakita mi ni nič koristilo, ker sem se lotila vozlanja štiridelne kite. V osnovni šoli mi to ni ratalo na sošolkinih svilenih laseh, zato so pa vintage vezalke toliko bolj trpežne in zraven ne cvilijo, če jih pocukaš. Voila...nastala je taka "nautical" verižica.
Zdaj pa ogled na pepermint in objavite svoje delo na pepermintovi facebook strani. Obeta se nagrada.

P.S. delam še reklamo I-BAG-ovim torbicam in Tančičevim fotkam, ker sem se v njih zaljubila na poti na J-JV.

Happy Birthday Teta Bina

2010-10-01T10:11:00.000+02:00

Vpihnila bom prvo svečko. S tole tortico se pa lahko posladka nekdo izmed vas.

Hvala vsem, ki ste eno leto spremljali moj blog.

Cupcake uhančki se lahko znajdejo v vaših ušeskih, če pod to objavo napišete komentarček. Čas imate še cel oktober.

Artmarket Finally

2010-09-13T21:44:00.000+02:00

V soboto sem končno dočakala svoj prvi Artmarket. Čez poletje, tisto pravo, mi nikakor ni uspelo. Ali sem bila na morju, kje na lepšem ali pa sem delala.
Lepo septembersko soboto pa sem si rezervirala za sprehod s prijetnimi postojankami. Najprej sem se ustavila pri Fensišmensi Ani. Končno mi jo je uspelo spoznati in še bolj simpatična je, kot sem si jo zamislila. Njene stvaritve bi lahko opazovala ure in ure in se jih ne bi naveličala. Privoščila sem si njeno denarničko in jo nagovarjala, da naredi še nekaj večjih torb. Nadeljevala sem pri Dišeče Dobrih Vilah, pri gospe Viktoriji, kjer je šla z mano domov dišeča dobra vila Julija. Zanimivo, da sem si izbrala ravno Julijo, ki je izdelana iz blaga, katerega je potiskala Ana. Njuna stojnica je tako mikavna, da moraš pokazati visok prag tolerance, da se pri njej vsaj ne ustaviš.
Prepričana, da ne kupim nič več, sem se na daljši postojanki obogatila s prekrasnim šalom Nine iz ni design in si ogledovala kroj in barve prekrasnih *ninaluba* Origami torbic.

Resnično lepa sobota, ki se je zaključila s pozitivno energijo nabito simpatično dvorano Kina Šiška in nepozabnim koncertom Parov Stelar.

Talk to a Hand

2010-09-06T14:06:00.000+02:00

Včasih si želim, da bi obstajalo življenje brez davkov, dokumentov, dobavnic, računov in drugih birokratskih manipulacij. Ker to ni možno, bom željo rajši usmerila v to, da bi bilo lepo biti nekdo, ki pozna finte, kako prelisičiti sistem in državo.

prstan nima velike veze z zgornjo objavo, bom pa vesela, če ga mogoče kupite.

Parov Stelar - Matilda

2010-09-03T18:19:00.000+02:00

Totalno sem zaljubljena v tale video in komad od Parov Stelar, ki nosi ime po moji najljubši komentatorki, in komaj čakam 11.september, da pridejo v Kino Šiška in rolajo v ritmih, ki pospešijo moj srčni utrip.

Sistem Jaquelinde in Parov Stelar zadela sta v polno z barvo napolnjenimi balončki.

Last Taste of Summer

2010-08-31T08:13:00.000+02:00

Obožujem fige in sploh mi ni jasno kdo se je spomnil, da če pokažeš figo, dobiš nič. Pa palec, stisnjen med kazalcem in sredincem, mi nikakor na asociira na sočno figo.

Meni jih kar kažite, veliko njih mi pokažite, ker so tako slastne, poletne in morske. In želim si, da ga še ne bi bilo konec; poletja, ki počasi pride in prehitro mine.

Paške fige

Braška figa

Something Fishy

2010-08-04T17:21:00.000+02:00

"You don't need to be a rocket scientist to say this looks fishy." Cindi Canary

Sky Is Not the Limit

2010-07-06T10:08:00.000+02:00

Ne, nisem skočila jaz. Ne še. Sem se pa zelo navdušila in upam, da bom kmalu lahko objavila moje "nebeške" fotke.

Red Should Be For Love

2010-06-24T10:32:00.000+02:00

Yeah right...

Jaz in rdeča imava eno tako posebno vez. Nikakor ne morem trditi, da je to moja naj barva. Dolgo časa si nisem nič kupila v rdeči barvi, nisem izdelovala nakita v rdeči, nohtkov in ustnic si nisem obarvala rdeče. Ampak me nekako vedno najde. Ja, priznam...na skrivaj jo imam rada.

Verjetno sem v "rdečem obdobju". Ne vem ali naj to pripišem modnim smernicam ali nekemu psihološkemu stanju.

Ali je Piran zaspan?

2010-05-24T22:12:00.000+02:00

V soboto sem bila prvič na stojnici, v Piranu. Razstavljala sem skupaj z Vesno Vogrin, Urško Boljkovac, Matejo Šušteršič in Amando Mlakar. Dan ni bil najbolj dobičkonosen. Mislim, da bi lahko krivila Luno, ki je bila v Devici. Ali pa povprečno starost obiskovalca, ki je znašala približno 60 let. Za srečo sem nosila Matildino verižico in upala, da se bo primajala kje mimo in malo popestrila dogajanje. Piran je drugačen od Ljubljane. Tudi bolšji sejem je drugačen.

Odšla sem malo z grenkim priokusom, v prepričanju, da je prvič in zadnjič. Ampak sploh ni bilo slabo. Ni se "splačalo", bilo je pa po svoje luštno, predvsem zaradi družbe. Mogoče bo v juniju, zadnjo soboto v mesecu, Luna v kakšnem bolj radodarnem znamenju in zopet obiščemo Piran.

Matisizlata

2010-05-13T21:07:00.001+02:00

Dan se je začel turobno. Budilka je zatajila. Dež je postal že stalnica in skoraj bolj bi bila presenečena, če bi me zbudilo sonce.
Poštar je bil danes presenetljivo zgoden. Že navajen moje skuštrane podobe, mogoče le malo začuden nad kombinacijo balerink, pisanih bombažnih štunfov, trenirke in srajce, mi je izročil veliko obloženo kuverto. Nekaj sem sicer naročila, ampak pošiljka na drugi strani luže še nikoli ni prispela tako ekspresno. Najprej sem pogledala iz katere pošte je poslano in takoj, ko sem zagledala "Pirano" sem to povezala z nečim "matildastim" in imela sem prav! Nebrzdano sem jo odprla in notri me je čakala prelepa ovojnica. Začela sem jo previdno odpirati, ker je bila tako lepa; veliko lepša od obložene kuverte, ki se je niso usmilili moji prsti. Med odpiranjem je ušlo dvigalo. Pa kaj! To kar je bilo v ovojnici je nekaj neprecenljivo lepega in samo zame! Hudo! Matilda mi je poslala verižico iz blaga. Bunkice všite v prekrasno blago, koralne, trenutno moje najljubše barve, so se takoj znašle okrog mojega vratu.
Dvigalo je prispelo. Iz njega je stopila soseda, vsa odišavljena in pisarniško spedenana. Debelo me je pogledala in mislila sem si : "Ti se kar muzaj. Moja ogrlica je unikat, ne pa tvoja Swarovski, ki ti jo je podaril šef."

HVALA MATILDA!!!

Cherry Blossom Giveaway on Facebook

2010-05-08T21:17:00.000+02:00

OBVESTILO!

Teta Bina se je odločila, da če ji z vaša pomočjo do konca maja uspe pridobiti 500 oboževalcev, bo nekomu od vas podarila tele uhančke.
V žrebanju boste sodelovali vsi, tako novi, kot stari oboževalci. Vaša naloga je samo, da povabite čimveč prijateljev in tako pomagate Teti Bini pri promociji.

ATTENTION!

Teta Bina decided to give away these earrings to one of you, if she manages to get 500 fans by the end of May.
The draw will include all of the fans, the old and the new ones. All you have to do is invite as many friends as possible to help promote Teta Bina!

HVALA / THANKS

TETA BINA'S FACEBOOK FANPAGE

Virtual Escape

2010-05-06T06:27:00.000+02:00

Včeraj zvečer sem si natočila domač refošk v kristal. Na stežaj sem odprla vsa okna. Malemu sem poskušala telepatsko dopovedati, da si mami želi "time off". Ptički na najbližjem drevesu pa so delali prijetno spremljavo zvokom Gotan Project.
Prepustila sem se občutkom in vrtljiv pisarniški stol je postal Thonetov stol. Okus vina je postajal bolj nežen, podoben Merlotu. Gotan Project pa so se iz YouTuba preselili na ulico.

Pimp My Startas

2010-04-19T21:27:00.000+02:00

Takole sem danes v malo več kot eni uri spimpala Startasko. Ednina, ker je spedenana samo ena. Druga me še čaka. Je bilo kar zabavno, čeprav sem imela v načrtu uporabiti barve za tekstil, se kar nekako ne morem ločiti od čipk in trakov. Spominja me na izdelavo uhanov, pri prvem se ponavadi zabavam in izživljam pri drugem pa poskušam čimbolj kopirati prvega in zanimivo, drugi je vedno lepši.
BTW dobila sem jih po smešno nizki ceni; za manj kot 5 €, v Borovu seveda. Po inspiracijo sva šli s prijateljico v Zoo-ja, da bi pogledali dražjo varianto in si malo napasli oči pa sta naju prodajalca odslovila, da jih še niso dobili, ker še ni dovolj toplo za njih. Dovolj toplo? O.K. kaj pa ti natikači, ki jih imate razstavljene?

"Delovni kotiček"

2010-04-14T12:54:00.000+02:00

Ob besedi kotiček človek pomisli na nekaj majhnega, skoraj neopaznega, neškodljivega in zabavnega. Sliši se lepo, ampak jaz tega nimam. Imam delovni prostor, kar velik del tega, ki si ga počasi in vztrajno izborim sama. Sploh ne vem kako mi to uspe.
Prične se počasi s kakšno škatlico gumbov, parimi kosi čipk, škarjami, ki jih v prepričanju, da jih bom kmalu pospravila, položim na kuhinjsko mizo. Potem grem iskat še druge gumbe in še malo blaga, bom prinesla kar celo škatlo, da bom izbrala ustrezno pa še mal perlic dejmo zraven; aha še žico in klešče (3 vrste) pa še tavelike škarje. Potem mi postane dolgčas ob enakih perlicah in vzamem čopič in se vsedem na tla in jih začnem barvat. Potem so tudi te dolgočasne in brskam po revijah in režem in lepim. Niso mi več všeč oblike in jih začnem delat sama iz mase. Potem mi ni več všeč materijal in grem po volno in naenkrat nisem več samo v kuhinji, ampak sem se naselila še v kopalnico. Namakam roke v milnico in delam kroglice in v istem mahu krepim bicepse. Potem me zmoti mož, ki gre lulat in ga prosim (beri: mu ukažem) naj si roke umije v banji. Potem me začneta oba milo gledat in prosit, da bi jedla. Vsak na svoj način. Tamali se prične smukat okrog mojih nog in odpirat hladilnik. Tavelik se pa oglaša iz kavča.
O.K. tudi sama bi lahko kaj pojedla, ker je že nekaj časa minilo od zajtrka. Kaj ko bi danes jedli njoke? Vodo zavrem v grelcu; na hitro prepražim bučke, dodam pelate, baziliko in voila. Kaj ko bi danes jedli kar v dnevni? Oba sta za. Oba sta vse pojedla.

Končni rezultat: volkova sita in koza cela. Ja, takole pri nas zgleda deževen dan. In vse to zaradi tistih majhnih kosov nakita.

Chasing Shadows

2010-04-08T13:09:00.000+02:00

Spomnim se, da sem kot otrok poskušala ujeti lastno senco. To je eden tistih spominov, ki seže najdlje. Ne spomnim se koliko sem bila stara, kje sem bila in kdo je bil z mano. Samo temne podobe na vročem asfaltu, ki je imela na paž postrižene, skodrane lase in krilce, ki je poskakovalo, medtem ko se je premikala. Bila mi je podobna, vendar večja, temnejša. Ni se pustila ujeti.

Prstan je na voljo v Etsy štacunci.

Calorie Free Cupcakes

2010-03-30T21:32:00.000+02:00

Že par dni imam enormen apetit in krivdo valim na planet, ki osvetljuje naše nebo ponoči in ob svoji polnosti pridobi še toliko bolj na svoji moči. Pozna se v službi, pozna na ulici, v medsebojnih odnosih in v prometu.
Verjamem v njeno moč. Če je njen vpliv tako mogočen, da vpliva na raven morja; kako potemtakem ne bi vplivala na bitja, ki so sestavljena iz 70% vode?

Pa vi? Krivite kdaj Luno?
Brez slabe vesti pa si lahko privoščite kolačke, ki jih peče Teta Bina; na voljo v trgovini Lola, na Gallusovem nabrežju 1. Kakšnega pa lahko dobite tudi v Tetabinini Etsy štacunci.

Pa dober tek...

08.03.10

2010-03-08T19:05:00.000+01:00

Šopek od možeka, šopek majhnih rožic za v uho in par lilij.
Te dni sem bolj redkobesedna. Včasih je bolje biti tiho, si misliti svoje, se vgrizniti v jezik, potolči po prstih.

"Do you not know I am a woman? when I think, I must speak."
William Shakespeare, As You Like It

Bib Necklace

2010-03-03T14:18:00.000+01:00

ali slinček, ki to ni.

Pust gre na dopust

2010-02-16T11:19:00.000+01:00

Aaaapčih....smrk, smrk. Takole sem si začinila pustni torek. Nič ne bo s šemljenjem letos. Pa sem se kar veselila. Soboto smo spustili zaradi enega drugega spuščajočega noska, danes je pa moj zahinavil. No ni kaj, očitno nam ni usojeno, da pridemo v "Oz". Pa bolj kot Dorothy bi bila lahko Strašilo. Rdeči nos mi pušča, v obraz sem zelena, okrog oči rumena. Pa še glava je polna slame.

Nekaj fotoutrinkov s sobotnega pokarnevalskega dogajanja

Valenfine

2010-02-14T11:04:00.000+01:00

Nisem se zatipkala. In vesela sem, da ni delovni dan, da ne bom gledala kako bogi premraženi fantje čakajo pred Pošto z žametno vrtnico. Vesela sem, da moj mož po sedmih letih počasi razume, da to ni obligacija in da če že, naj mi raje prinese rožice za 8.marec, kot pa Valentinovo. Rajši kot rdeče vrtnice, prve zvončke.

Sobota je bila lepa, sončna in najin sin Val (op. ni izpeljanka iz Valentina) je bil prvič maškara. Deležen je bil kar nekaj pogledov gospodičen vseh starosti. Čeprav sem si zadala, da ne pojem nobenega krofa, so jih na Čopovi talali in seveda se nisem mogla upreti njihovi aromi.

Kot pravim imuna sem na vso to sladkobnost, rdečino in srčkanost, ampak izložba v Elementaru je pa le ujela moje oko in nisem si mogla kaj, da ne izustim en dolg : " Iiiiiiiiii..." Tisti Normannov luster in kužka, ki se lupčkata...malo sem se pa le stopila, priznam.




There is always some madness in love. But there is also always some reason in madness.: Friedrich Nietzsche

Neverending Story

2010-02-11T22:14:00.000+01:00

ali Groundhog Day? Ob vsem tem snegu se sprašujem ali se ni to že zgodilo ali se pa še vedno dogaja? Mah, res ga bo dosti in upam, da je tole zadnja pošiljka, ker Ljubljana ni več sexy v belosivem. Zdaj je pa že res čas za barve in toploto. Zato pozivam vse, ki ste se naveličeli zime, da se v soboto dobro okrepite in vso energijo v njeno izginotje preusmerite. Zadnji popravni izpit je v torek.

Funky škorenjčki iz zimske kolekcije, ki ogrejejo premražene nožice.

3 x ...

2010-02-08T10:36:00.000+01:00

Moj možek je vpihnil svečko! Že v četrtek, četrtega. Ta večer smo imeli mini slavje samo mi trije doma. Za vsakega en kos tortice.
V petek smo nazdravljali s prijatelji, ki so se odločili, da preizkusijo njegov pogum s skokom iz 4000 m.
Včeraj pa z družino in s taveliko torto, ki mi je vzela pol sobote.
Danes pa se zahvaljujem dr.Figu, da nam je podaril kulturni dan. Najprej gremo s tamalim na sončka. Potem se bomo k mojim povabili na kosilo. In danes bom moža zvlekla v Narodno, mogoče še v Moderno. Častil me bo s čajčkom in ne bo me preganjal. Danes bo pa moj dan.

White Chaos With an EOS

2010-01-31T19:00:00.000+01:00

Prav zanimivo je opazovati kako svežezapadli sneg naredi zmedo na parkiriščih in cestiščih. Vsak očisti svoj avto. Kupe snega zmečejo na pločnike ali na sosednje parkirišče. Nekateri se sploh ne ozirajo na majhne. Trudijo se celo, da postanejo nevidni.
Včeraj sem se odpravila na lov za črno čipko. Stranka iz Lole je zgubila moj uhanček in zdaj bi imela duplikat. Ker rada ustrežem in sem celo počaščena, da se nekdo težko sprijazni z izgubo mojega uhana, sem se, v ne preveč lepem vremenu ,odpravila v mesto. Uhan sem izdelala pred skoraj tremi leti. Čipka je bila kupljena v Centromerkurju in takšne žal nimajo več. Nasplošno sem razočarana nad njihovo ponudbo pozamentarije, da o prijaznosti prodajalk ne zgubljam besed. Potem sem se odpravila še v Nežo in nasprotno od Centromerkurjevih, se je Nežina prodajalka zelo trudila. Pokazala mi je vso črno čipko kar jih premorejo in skupaj sva izbrali najbolj podobno. Zraven pa sva poslušali Edith Piaf, ki je donela iz Voma. Potem sem šla hitro proti postaji in pri Pošti čakala na trolo. Ker je sneg spretno skril napis številk na busu, je bilo treba pogledat stranski napis na vsakem, ki je na novo postal. Ko jih je prišlo pet naenkrat, je nastala cela zmeda. Penzionisti so se kaotično prerivali z dežniki in malo bi manjkalo, da bi svoje delovno mesto obiskala še čez vikend. Če že niso bile zaščitene moje oči, se je vsaj preko slušalk slišal prelep glas Ane Brun, ki je božal moja slušna čutila. Ko mi je po dvajsetih minutah uspelo pričakati štirinajstko, sem ob vstopu ugotovila, da so lpp-jevci na pot poslali krajšo verzijo trole. Seveda sem vljudno spustila naprej vse starejše in edini prosti sedež je bil poleg gospe v krznenem plašču. Ker mi ni bilo do stiskanja z mrtvimi lisicami, sem do Gospodarca rajši stala. Celo pot sem se spraševala, kaj je bilo tako nujno, da so se to kaotično soboto odpravili v center. Vsi so imeli polne vreče in iz ene je ven štrlela francoska štruca. A se francoske štruce ne dobi pri najboljšem sosedu? Pa tudi če se je ne; a je res oblika belega kruha tako pomembna, da greš v snežnem metežu na drug konec mesta po njo. In potem mi je postalo jasno. Starostniki obožujejo gnečo in kaos. Tako občutijo življenje. Verjetno si mislijo, da bo mogoče to zadnjič, ko bodo videli zasneženega Prešerna in mogoče zadnjič, ko bodo rezali svežo Leclercovo štruco. In če je tako, pa naj jim bo. Naj uživajo in cenijo trenutke. Saj na koncu je življenje to. Spomin na trenutke, četudi kaotične.

Sem se pa pozabila pohvaliti, da sem še lansko leto zadela tele lepe uhančke pri duckalicious. Super ji gre DIY, a ne?

"Resnica" je v očeh opazovalca

2010-01-23T09:52:00.000+01:00

Kaj sploh je resnica?
Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje z dejstvi oziroma z realnostjo.
Vendar pa ne obstaja enotna definicija resnice s katero bi se strinjala večina filozofov. (Wikipedia)
Oh, zapleteno, a ne? Še bolj nas lahko zmedejo vsi citati na temo resnice. Koliko jih je. Kateri je resničen?
Če mene vprašate, je resnica tisto v kar verjamemo.
Citat v mojem naslovu je slogan kampanje nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja, ki se zavzema za povečanje družbene ozaveščenosti in razumevanja o duševnem zdravju. Ljudje so res premalo seznanjeni z duševnimi motnjami in stigmatizirajo in izključujejo vsakogar, ki ima motnje v duševnem zdravju. Zato resnično upam, da bo namen te kampanje dosežen.
Mogoče se bo kdo ustavil pred tem ogledalom in se zamislil nad popačeno in izkrivljeno podobo v odsevu.

Just Me And My Mint Tea

2010-01-17T21:33:00.000+01:00

Opazila sem, da rada napišem naslove v Angleščini. Tekst pa pišem v Slovenščini. Ne gre skupaj, ampak ravno v tem je čar pisanja bloga, da pravila postavljamo sami.
Ta konec tedna sem veliko premišljevala o sebi. Verjetno je k temu pripomogel tudi vpliv petkovega mlaja. Z možem sem se želela pogovarjati o mojih sanjah, načrtih in občutkih pa me je samo nežno pogledal in rekel : "Oh ti občutljiva Rakica moja." Pred parimi leti bi se že zavila v molk in premišljevala, da me ne razume in da mogoče nisva za skupaj. Tokrat pa sem bila prav vesela, da ga imam takšnega kot je; realista, ki me, kadar plavam, potegne ven na suho in mi prepreči, da bi potonila pregloboko.
Tale miren nedeljski večer pa bom preživela sama s seboj. Skuhala sem si metin čajček. Naredila bom tale zapis v blog, prelistala Modno in se poglobila v Brido.

Neki anonimen tekst izročila pravi, da lahko ima vsak človek v svojem bivanju dve možnosti: graditi ali saditi. Graditelji se lahko zadržujejo leta in leta ob svojih nalogah, ampak nekega dne, končajo kar so delali. Takrat se ustavijo in ostanejo zaprti med svoje stene. Življenje izgubi smisel, ko se gradnja zaključi. Obstajajo pa tudi tisti, ki sadijo. Ti včasih trpijo zaradi neviht, letnih časov in le redko počivajo. Vendar v nasprotju z zgradbo vrt nikoli ne neha rasti. In četudi zahteva vrtnarjevo nenehno pozornost, hkrati dopušča, da je življenje zanj velika pustolovščina.

Paulo Coelho

A Promise is a Promise

2010-01-03T17:01:00.000+01:00

Takole. Obljubila sem žreb ob trinajstih pa je nekaj vskočilo vmes in šele zdajle objavljam rezultate.

Ja tole je bila kar težka izbira, ker so bili vsi komentarji simpatični. Se je bilo pa treba odločiti med tremi. Najbolj luštne asociacije pa so napisale: matilda, popikoki in storyteller.

Mislim, da je iz fotk razvidno katera je zmagovalka in kateri dve dobita tolažilno nagrado.

Vse tri mi pošljite naslov na tetabina@gmail.com

Ostalim se lepo zahvaljujem za sodelovanje in vse lepe komentarje.

Have a Happy New Year.

Darilo, nagradna igra, Giveaway, "strandej", ...

2009-12-28T09:30:00.000+01:00

"Strandajem" tole verižico, ki je nastala ob jutranjem kofetku. Če vam je všeč ali pa če mislite, da bi bila lahko všeč komu drugemu in bi jo želeli dobiti v nabiralnik, napišite prve tri besede, ki se vam porodijo ob pogledu na ta izdelek.
Tokrat bom bolj subjektivna in bom naredila mini žreb med tremi, meni najbolj všečnimi komentarji.

Akcija se zaključi prvo nedeljo v novem letu, ob trinajstih.

It Was a Merry Gray Day

2009-12-26T09:16:00.000+01:00

Da je siva lahko tudi vesela in pozitivna barva, ki ni samo miks med belo in črno, upam da dokazujejo spodnje fotke. Letošnji božič je bil sivo obarvan. Bil je deževen in razmeroma topel. Netipičen. Ampak, če si srečen, je tudi siva lepa barva. Rada imam sivo; toplo in igrivo.

P.S. Hvala Vila Lila, da si me tako lepo obdarila in tudi tebi Kolibri, da si mi lepo voščilo namenila :)

EVFORIJA vs MELANHOLIJA

2009-12-19T13:40:00.000+01:00

Današnje belo jutro je v meni prebudilo prve občutke zimske radosti, ki so me spomnili, da bi bil mogoče že čas, da se pričnem veseliti tudi novega leta. Ali pa vsaj deloma občutim evforijo, ki spremlja ta prihajajoči dogodek. Prav imuna sem postala, hladna. Niso me prepričale niti najbolj zgodnje voščilnice in darila. Ta so me opomnila na to, da bi jih bilo fino napisati in se že odpraviti v šoping. Hecno, kako rada sem to počela. Lepila znamke na kuverte, pisala seznam daril, jih kupovala, zavijala, pekla piškote,..

Kaj se mi je zgodilo? A me je res čisto minilo? Mogoče sem samo utrujena in bi želela ta čas preživeti samo z mojima fantoma. Nekje, kjer ni ure in koledarja. Kjer ni signala za sms-e. Nekje, kjer bi bila to samo še ena noč in eno jutro.
Sem se pa zjutraj le odpravila v klet po okraske. Pila sem kavo iz cikorije, jedla panettone in ob očitnem navdušenju sina nad prižigom lučk, začutila celo kanček veselja ob tem početju.

Fensišmensi Made My Day

2009-12-09T21:09:00.000+01:00

Ob pitju druge skodelice zelenca in pripravljanju stanovanja na obisk tašče (čiščenju) me je prijetno zmotilo zvonjenje poštarja. Ne, ni bila modra kuverta. Bila je velika, bela, obložena kuverta, katere vsebina mi je bila znana. Čakala sem samo, da jo odprem, malo poškljocam cel postopek, jo primem v roke in si rečem: "Moja si!"

Neka otroška radost me prevzame, ko dobim takšne pošiljke. Še posebej pa se ne morem načuditi Anini prefinjenosti in natančnosti. Vsak njen izdelek je izdelan do podrobnosti; kvalitetno, natančno in seveda lepo.
Zato ne čakajte predolgo v vrsti. Hitro na Fensišmensi, preden vam katera druga ukrade izbranko.

Za lepši dan.

2009-12-08T17:36:00.000+01:00

Ne vem kaj mi je, ampak zadnje čase imam občutek, kot da sem majhna dobra vila, ki poskuša popraviti, kar se trudijo poteptati "starejše" gospe. Ne razumite me narobe, če ste slučajno starejša od 45 let. Ja sorry, tu nekje se zame prične definicija "starejše gospe". Pa tudi ne nujno. Če se rada pogovarjate o modi, umetnosti, spolnosti (sem ne sodi občevanje med LaToyo in Arturjem), rajši občasno pogledate kakšen dober film, kot da cele popoldneve spremljate žajfnice; rajši v roke vzamete kakšno knjigo, prelistate Vogue (brez, da bi se zraven pritoževale nad zretuširanimi fotkami), kot da berete Novo, Lady, Obraze, potem draga moja niste "starejša gospa". Tudi, če EMŠO kaže drugače. Potem ste preprosto cool. Še bolj pomemben kriterij, pri izločevanju pridevnika "starejša" je, da mladim pustite, da izrazijo svoje mnenje; pustite jim, da pokažejo kaj znajo, se naučijo (mogoče česa naučijo celo vas); predlagate, da se tikamo (kako si želim, da bi moja tašča nekoč to načela); razumete, da so tudi mladi lahko utrujeni, tudi če nimajo otrok; sprejmete "neformalni" slog oblačenja; naš način prehranjevanja in najpomembnejše: ne poteptate naših SANJ!

Ja, jezna sem in jeza ni dobra za lepoto, še manj za ljudi v moji okolici. Toda, ali ne bi bile tudi vi jezni, če bi včeraj prejeli novico, da je vaša sodelavka rodila 3 mesece prezgodaj. Majhno bitjece, ki tehta le 1440 g. Pa kaj ima "starejša gospa" pri tem? Mogoče to, da je ravno ona neugodila prošnji za podaljšanje bolniškega staleža, po krvavitvi v 3.mesecu in močnih krčih, je seveda dovolj, da si doma le 1 mesec.

Svojo včerajšnjo slabo voljo sem pregnala s temle nakupom v Fensišmensi štacunci, ki je sveže naložena z novo robo.

Dobra vila pa zato, ker moram tegale našega najmanjšega ptička, spraviti iz sivega počutja in upam, da bo tole zaleglo.

Torej po uspešnem popravljanju pri duckalicious (btw: končno se je najdel čevelj; en mali princ bi rad poskusil, če ti je prav), upam da bo tudi tokrat cilj dosežen.

Naslov pošlji na tetabina@gmail.com

Če tudi vas kaj tare, povejte Teti Bini; mogoče lahko kaj storimo.

Kmalu pa prihaja še ena nagradna igra. Več; kmalu.

Šuss Recycled!

2009-12-05T17:59:00.000+01:00

Ker tudi sama rada recikliram, predelujem in nosim stare kose oblačil, zelo pozdravljam tale dogodek, ki se bo zgodil 17. decembra, ob 20h v Šuss-u, zaenkrat edini second hand trgovini v Sloveniji. Vem, da se večina ljudi zgraža nad idejo, da bi nosili nekaj rabljenega, ampak če želite vsaj malo izstopati iz množice, potem pokukajte kdaj v Šuss-a. Ja, vem da ni najbolj privlačna trgovina, ki se nahaja v kletnih prostorih, ampak vzemite si nekaj časa in uporabite malo domišljije. Na staro torbico všijte broško in zamenjajte pašček in dobile boste unikaten kos. Ali iščete posebno blago za krilo in gumbe za jopico pa jih nikjer ne dobite? Pojdite v Šuss-a in dolg tvidast plašč lahko postane materijal za krilo pa še gumbe boste lahko uporabile.

Nekaj lepih primerov:

Foto: Aljoša Korenčan

Styling: Aleksandra Brlan
Make up: Lara Oven
Model: Petra Švajger
Vodja projekta: Tina Bonča

Foto: Klemen Prepeluh

Make up: Lara Oven

Styling: Tina Bonča

Model: Manja Hribar

Pajkice 3,50 €

Suknjič 7,90 €

Foto: Klemen Prepeluh

Make up: Nikolina Borse
Styling: Tina Bonča
Model: Inja Zalta
Asistentka fotografa: Nika Živec

No za popestritev pa rešite tale vprašalnik, h kateremu je mene povabila vedno modna in nikakor dolgočasna Duckalicious; odgovorite hitro, samo z eno besedo.

1. Where is your phone? Somewhere.
2. Your hair? Curly.
3. Your Mom? Divine.
4. Your Dad? Stubborn.
5. Your favorite meal? Dinner.
6. Your last dream? Daydream.
7. What do you like to drink? Mojito.
8. Your dream? Photographer.
9. In what room are you? Bedroom.
10. Your hobby? Photocraft.
11. What are you afraid of? Boredom.
12. Last travel? Italy.
13. Where were you last night? Couch.
14. Something you are not? Bored.
15. Muffins? Like.
16. Wishlist? Long.
17. Where did you grow up? Ljubljana.
18. Last thing you did? Drank.
19. What are you wearing? Pajamas.
20. Your television? LCD.
21. Your pet(s)? Ants.
22. Your friends? Loveable.
23. Your life? Tense.
24. Your temper? Impetuous.
25. Do you miss someone? Son.
26. Your car? Bike.
27. Something you don't bring with you? Mirror
28. Your favorite shop? Etsy.
29. Your favorite color? White.
30. Last time you laughed? Today.
31. Last time you cried? Yesterday.
32. Your best friend? Excellant.
33. A place where you can go again and again? Home.
34. Facebook? Sure.
35. Favorite place to eat? Mommies.

Moje nominiranke pa so :
1.Frišna
2.Kolibri
3.Matilda (odgovore napiši kar pod komentarje ;))
4.Funchi
5.Ninochka
6. N.
7.Kameleonka
8.Vesna
9.PopiKoki
10.Črtasta Špela

Rešite in nadaljujte tale kviz, če želite. Izberite 10 žrtev, katerih odgovore bi želele zvedeti.

Babuško dobi...

2009-12-04T10:58:00.000+01:00

Prosim, da mi naslov, kamor bom poslala broško, pošlješ na tetabina@gmail.com

Čestitam!

Miklavž vam podarja...

2009-12-02T19:50:00.000+01:00

...broško Babuško!

V sodelovanju z Miklavžem se je Teta Bina odločila, da podari 1.decembersko darilo. Sodelovanje je preprosto. Vsi, ki pokomentirate tole objavico, sodelujete v mini žrebanju za Babuško.

Pohitie, ker bo žrebanje že v petek, 4.12. ob 10h.

Ko se ti ne da...

2009-11-28T17:12:00.000+01:00

...grem stavit, da ste danes več ali manj vsi bolj lenobno razpoloženi. Jaz sem bila danes celo deloma produktivna (skupaj spravljam mojo "babushka collection"), ampak sem se iz pižame spravila šele enkrat popoldan, torej ne dolgo nazaj.

Prejle pa sem postala lačna. Vsaj že ene 15ič danes; pripravila sem si , mislim da, 8.obrok. No tale lenobni, sicer zelo okusni, receptek pa delim tudi z vami.

Quesadilla by Lazy Bina and for the dessert, very complicated: Greek Yogurt with Honey and Walnuts

Najprej v ponvi za žar na hitro, le toliko, da porumenijo, prepražimo orehe, ki jih bomo kasneje uporabili za sladico.

Ponev naj se še naprej segreva. Vmes na tortillo, samo na eno stran, naribamo sir in posujem nekaj neprepraženih orehov. Prepognjeno, napolnjeno tortillo, na vsaki strani pečemo cca 1 minuto.

Ko je pečena, jo razpremo le toliko, da jo napolnimo z rukolo.

Voila!

Sladica:

Iz hladilnika vzamemo grški jogurt (lahko tudi navadni jogurt, ki mu primešamo žlico kisle smetane), vmešamo še pražene orehe in med.

Bon appetit!

Grelchki by k o l i b r i

2009-11-26T21:19:00.000+01:00

Yeah...I got them; my first wrist worms; po domače: grelčke. Izpolnili so vsa pričakovanja in še več. Želela sem jih namreč okranclati pa me je najmanjši ptiček na svetu presenetil in jih že lepo okitil z dvema gumbkoma. Tako se mi dopadejo, da jih je prav škoda spreminjati.

Poleg lično zavitega paketka pa me je Katja presenetila še s prekrasnim linorezom; mini angelčico, ki sem jo že postavila na posebno mesto in jo proglasila za mojo malo "kreativno varuhinjo".
Hvala kolibri*

Toplo priporočam tudi ostalim blogročicam :)

S konja na osla - Shit Happens

2009-11-22T17:25:00.000+01:00

Te dni se ubadam z reševanjem starega, predkratkim obolelega računalnika, ki po vseh reanimacijah žal ne bo preživel. Zdaj bo darovalec in samo upam, da bodo "kirurgi" uspešno oživeli njegovo srce (beri: trdi disk) in z njim vse moje spomine; fotke, davnlovdano muziko, filme (ne upam pomisliti, da se ga ne bi dalo rešiti).

Zato sem te dni še toliko rajši v moji nekdanji sobi in se medtem, ko moje dete sladko spi, kratkočasim z dvema počasnelama; z mojim prvim digitalnim fotoaparatom: Canon Powershot A510 in še počasnejšim, komaj dihajočim očetovim računalnikom.

S konja na osla torej. Ampak osel vsaj gre in nekam pride in je prav simpatičen. Neroden, majhen, počasen, ampak zanesljiv. Ob teh črnih mislih pa ob iskanju oranžnosti nejdem zaprašeno repliko "Shit Happens, by Bruce Gray", ki je nastala približno pred sedmimi leti, kot neka vizualna afirmacija. Ostala je v moji stari sobi, čakajoč na ta trenutek.

Tele oranžne fotke pa so nastale danes popoldne z mojo staro, zanesljivo počasnelo.

Would You Dare to Wear...

2009-11-10T16:29:00.000+01:00

...shoe around your neck? I know she would.

Včerajšnji upravičeno jezni post me je spodbudil, da naredim nekaj novega, kolikor toliko drznega. Nisem se mogla sprijazniti, da je duckalicious zapustila bajto brez modnih dodatkov. Zato ti poklanjam tale čeveljc, narejen po vzorcu tistih magnetkov na našem hladilniku, ki so ti bili tako zelo všeč.

Hope you like it.

Hvala Funchi

2009-11-07T09:17:00.000+01:00

Vsako delovno jutro hitimo in potrebno je splanirati vsako sekundo. Medtem, ko sva midva že v popolni opravi, je mali še v pižami in ko naju vidi tako oblečena, se vedno ustraši, da bova odšla brez njega. Čeprav ravno ne uživa v oblačenju, se temu jutranjemu ritualu kar nekako prepusti, saj si misli, da je bolje tako, kot ostati sam doma v pižami. Med vožnjo z dvigalom malemu vlečeva gor rokavice, vsak na eno roko in pri prvem nadstropju se postavim v nizki štart, še preden se odprejo vrata dvigala, hitro, zverzirano nataknem malemu še kapico na glavo. Med hojo, do avta mu njegov oče drži z eno roko kapo in z drugo obe roki, da ne bi izgubljali tako dragocen jutranji čas še z pobiranjem kape po tleh. Ko smo v avtu, mu poleg varnostnega pasu, vežem še trakec pod bradico in potem besni, ker ga ne more odvezat.

Včeraj pa je bila zgodba drugačna. Možu veselo kažem, kako lepo kapico sem naročila in tudi sam se strinja z lepoto izbranega izdelka. Ko poskušam kapico natakniti na malo bučo, pa me začudeno pogleda in se skoraj zadere : "Počaki do dvigala!"
Nisem ga poslušala in oba sva bila presenečena, da si kapice ni poskušal dati dol. Po dolgem času sem se spet lahko pogledala v ogledalu našega dvigala in popravljala še zadnje finese na sebi.

Hvala FUNCHI. Ne samo za lep izdelek, narejen z ljubeznijo v navdihujoči hiši, ampak tudi za čas.

R E G A - R E G A.....Č O F - Č O F

2009-11-04T19:36:00.000+01:00

Danes nisem pri volji za pisanje...danes nisem pri volji za marsikaj. Pride tak dan. In na tak dan, deževen dan, sem še bolj vesela, da ga imam. Mojega sončka, ki prežene oblake stran.

Tovarna, ki to več ni.

2009-10-30T09:24:00.000+01:00

Tale prispevek je nastal samo zato, da ne zgubim, mislim, da poleg matilde, edine bralke mojega "frišnega" bloga, polonep. Obožujem njen blog in tudi, če vedno vsega ne pokomentiram, vedno vse preberem, si napasem oči ob njenih prečudovitih ilustracijah in se ob njenem unikatnem smislu za humor do solz nasmejim.

Pred mesecem dni sem iskala posebno lokacijo za serijo fotografij. Predmet fotografiranja je bila predstavitev moje male obrti; izdelovanje nakita in modnih dodatkov. Naša mala ekipa (moj brat, njegova punca, moj mož in moja malenkost) smo se podali na lov. Ker sta nas preganjala čas in starševske obveznosti, nismo odšli prav daleč. Poleg tega moški del ekipe ni ravno navdušen nad takšnim koriščenjem prostega časa. Želela sem uporabiti stare vagone in vem, da se nahajajo tam nekje med Unionom in Statističnim uradom. Med iskanjem starih vagonov pa smo naleteli na zapuščeno tovarno. Vse je bilo tam, vagoni in ta bivša tovarna. Super! Še več kot sem pričakovala. Strah me je bilo, vendar je bila radovednost močnejša. Všeč mi je bil ta skrivnostni občutek, obenem pa sem bila žalostna ob pogledu na ostanke te fabrike.

Verjetno se vam moji motivi ne zdijo privlačni, ampak meni so lepi. Obožujem fotografiranje, ker je edini način, da lahko "ustaviš" čas in ljudem pokažeš sliko skozi svoje oči.

Že od nekdaj čutim neko empatijo do zapuščenih, neuporabnih predmetov. Verjetno ravno zato pri izdelovanju nakita uporabljam stare gumbe, koščke blaga, čipko, razne trakove,...

Emajl kot detajl

2009-10-20T21:44:00.000+02:00

Emajl je spet in. Ne tiste Emove džezve z neokusnim jeans vzorcem, ampak takšne retro posodice, podobne tistim v katerih so nam babice grele mleko. Čeprav je dokaj občutljiv (hitro se okruši in hrana se sprime, če ne dodamo vsaj 1 dcl olja) moramo priznati, da je na njem nekaj nostalgično privlačnega.

Ideja, da je emajl spet in, se je porodila pri tašči, ko sem naletela na en lušten emajliran set. Takoj sem na netu pobrskala o proizvajalcu in bila prijetno presenečena nad ponudbo nemškega Münder Email-a, ki uporablja staro tehniko za izdelavo emajliranih izdelkov.

Škoda, da tudi naš Emo malo ne pobrska po preteklih dizajnih, ki so bili dosti bolj avtentični in privlačni, kot že prej omenjeni jeans vzorec. Enega od starih polka dot vzorcev sem uporabila pri fotkanju moje verižice.

Med prestavljanjem se je mleko v njej polilo. Nisem hitela z brisanjem. Barve in vzorci so se mi tako dopadli, da sem hitro uporabila sceno še za tole broško.

Nedeljski šoping

2009-10-13T07:08:00.000+02:00

Obožujem nedelje. Takrat postane Ljubljana čisto drugo mesto. Sobotni vrvež v centru me iz leta v leto bolj moti, čeprav imam rada poletni artmarket in zelenjavo na tržnici. Zame je nedeljski boljšak in kavica na promenadi že stalnica. Velikokrat samo firbcam, občasno pa si tudi privoščim kakšen kos. In čeprav se zgražam nad ljudmi, ki šopingirajo ob nedeljah, sem včasih tudi jaz med njimi. Toliko rajši na Cankarjevem nabrežju, kot v neonsko osvetljenem šoping centru. Kakorkoli in kjerkoli, to je še vedno nedeljski šoping.

Ulov 1.oktoberske nedelje

Ulov 2.oktoberske nedelje

Oktober je...

2009-10-03T00:35:00.000+02:00

...za te stvari. Ups, to je bil september. Za kakšne stvari pa je oktober? Ko obrnem koledar na deseti list v letu in vidim napis OKTOBER me kar malo stisne pri srcu. Ja, poletja je nedvomno konec. Če smo še septembra lahko mirno pohajkovali v japonkah in uživali v lizanju sladoleda, nam je to oktobra prepovedano. Četudi Celzij pokaže tja čez 20 in se ob lovljenju sončnih žarkov pretvarjamo, da je poletje večno, nikakor ne smemo imeti obutih japonk, o.k. kakšne peep toe čevlje nam v kombinaciji s sladoledom še oprostijo. Ampak japonke, okrog pa olupki od pečenega kostanja. Ne, ne to pa že ne gre skupaj. Če si še niste odstranile laka na svojih nožnih prstih in se ne bojite, da bi si prehladile mehur, pa dajte poskusite jesti kostanj v japonkah. Verjetno je zabavno. Jaz si danes privoščim kostanjev sladoled.

Oktober je lahko tudi brezčasno luksuzen in aristokratsko eleganten. Tak nam je vedno všeč.

Všeč so nam tudi fešte, še posebej takšne na katerih se žura z razlogom. Pitje piva, kot hvalnica oktobru - Oktoberfest je očitno kar dober razlog, saj se festival prireja že stošestinsedemdesetič. Traja le še do 4.oktobra. Zato pohitite, privoščite si pivo v japonkah.

Oktober je torej za te stvari.